Skrbno zasnovani, stalni in proaktivni odnosi z mediji vzpostavljajo in ohranjajo odnose med organizacijami in predstavniki različnih medijev ter prinašajo dolgoročne koristi za naročnika.

V Consensusu svetujemo in pomagamo pri načrtovanju in izvajanju vseh aktivnosti na področju odnosov z mediji. Osnova so dobro poznavanje splošnih in specializiranih novinarjev in urednikov, skrbna priprava novinarskih konferenc in drugih oblik organiziranega srečanja z novinarji, sporočil za medije, pisnih razlagalnih gradiv, osebne izkaznice organizacije, priročnika najpogostejših vprašanj in odgovorov, priročnika za delo z novinarji ter kriznega medijskega priročnika.

Vsak dogodek, pa naj bo poslovno srečanje, okrogla miza, delavnica, poslovna konferenca, strokovno predavanje, podelitev nagrad, je kompleksen proces ter zahteva skrbno načrtovanje, organizacijo in izvedbo.

V Consesusu imamo bogate izkušnje iz snovanja, organizacije in izvedbe tovrstnih dogodkov za različne priložnosti in javnosti. Snujemo dogodke, ki niso sami sebi namen, ampak so tesno povezani s poslovnimi cilji naročnika. Z naročnikom opredelimo cilje izvedbe dogodka in ciljne javnosti. Pripravimo časovni načrt, svetujemo pri postavitvi urnikov in vsebin, pripravimo program in scenarij dogodka, vabila na dogodek in zahvale po dogodku, svetujemo pri izboru ustrezne lokacije, vodimo korespondenco z udeleženci in predavatelji, pripravimo govore in predstavitvena gradiva ter z zunanjimi sodelavci sodelujemo tudi pri ureditvi kraja dogodka.

Državni ali lokalni organi izvršne in zakonodajne oblasti so lahko priložnost ali pa tudi ovira pri doseganju poslovnih načrtov za gospodarske družbe ali pri uresničevanju vizije za vse oblike organizacij.

Consensusovi strokovnjaki imajo skoraj 20 let izkušenj na področju lobiranja in več kot 20 let na področju odnosov z vladnim sektorjem in s tem povezanim vodenjem javnih tem (issue management). Skoraj ni sektorja, v katerem ne bi naročnikom tako ali drugače pomagali premagovati ovire, ki jih postavlja država ali lokalne skupnosti. V zadnjem obdobju je poudarek predvsem na podpori podjetjem, ki vstopajo na slovenski trg ter hkrati premagujejo administrativne in kulturne ovire.

Consensus ima dva registrirana lobista, Andreja Drapala in Darinko Pek Drapal.

Lokalne skupnosti so ena ključnih javnosti za vsako organizacijo, še zlasti za tiste, ki pomembneje vplivajo na svoje neposredno okolje ali družbo.

Pri tem ne gre le za lokalno prebivalstvo, ki živi v bližini objektov z vplivi na okolje, pomembne so tudi druge javnosti, ki delujejo na določenem geografskem območju (npr. lokalne interesne skupine, lokalni mediji, lokalna politična javnost, različne strokovne organizacije).

Na področju odnosov z lokalnimi skupnostmi naročnikom med drugim svetujemo in pomagamo pri raziskovanju lokalne skupnosti (strukturiranost, dogajanja v skupnosti, podoba organizacije ali njenega projekta v očeh predstavnikov skupnosti itd.); pomagamo pripraviti načrte, izvesti komuniciranje z lokalnimi skupnostmi, izbrati posamezna orodja, izvesti pogajanja in usklajevanja z lokalnimi interesnimi skupinami; sodelujemo pri mediaciji in pomagamo izmeriti učinkovitost programov odnosov z lokalnimi skupnostmi.

Znano je, da okolje pogosto ne želi poslušati, kaj bi mu mi radi povedali, ampak želi pri stvareh, ki zadevajo njihova življenja, sodelovati. Participatorno demokracijo sicer zahteva Aarhuška konvencija, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, vendar je za prehod od besed k dejanjem pogosto potreben konsenz ali Consensus.

Naše delo pri vzpostavljanju ustreznega participatornega procesa obsega:

• analizo okolja (splošne in posebne značilnosti družbenega okolja, identifikacija interesnih skupin in njihovih komunikacijskih zmožnosti, identifikacija potreb in težav, vprašanj, seznanjanje z normativnimi okviri sodelovanja javnosti pri odločanju itd.);
• argumentacijo za odločitve, kdaj in kako v nek postopek vključiti javnost;
• aktivno upravljanje participatornih procesov na terenu.

Najboljše krizno komuniciranje je tisto, ki ga ni. Z rednim Consensusom se možnost nastanka krize močno zmanjša, saj je naš moto, kot pove že ime, vzpostavljanje čim manj konfliktnih odnosov. Če pa do krize že pride, v Consensusu pripravimo krizni komunikacijski načrt, ki mora biti ob krizi takoj pri roki, in tudi zagotovimo svetovanje, kako ob krizi zmanjšati neposredno poslovno škodo in ohraniti ugled.

Krize so zelo različne. Nastanejo lahko zaradi nesreče, lahko so finančne (ekonomske) narave, pravne, ali pa gre za krize, ki izhajajo iz sovražnosti okolja do organizacije. Vsem je skupno to, da potrebujejo učinkovito upravljanje in vodenje, hitro odzivnost ter učinkovito komuniciranje z notranjo in zunanjimi javnostmi oziroma z vsemi interesnimi skupinami.

V okviru priprave strategij komuniciranja o tveganjih naročnikom med drugim svetujemo tudi, kako:

• jasno opredeliti komunikacijske procese (vključevanje déležnikov v komuniciranje v čim zgodnejših fazah, učinkovito komuniciranje pred nastankom oziroma zaznavo tveganja in po njem itd.);
• vzpostaviti učinkovito komunikacijsko infrastrukturo;
• izbrati najustreznejši način in komunikacijska orodja glede na okoliščine, v katerih javnosti zaznavajo tveganje.

Smo vsebinski snovalci spletnih strani, njihovo izvedbo pa uresničujemo s stalno skupino zunanjih sodelavcev. Ko snujemo spletne strani, je v središču naših misli vedno uporabnik v razmerju do poslovnih ciljev organizacije. Ker uporabniki danes za brskanje po spletu ne uporabljajo le računalnikov, temveč vedno bolj mobilne telefone in tablice, to upoštevamo tudi pri zasnovi spletnih mest.

V današnjem svetu dvosmerne komunikacije spletna stran ni več dovolj, zato spodbujamo in vodimo tudi komunikacijo v družabnih omrežjih.

V Consensusu imamo vsa ustrezna znanja, da uresničujemo globalno iniciativo za celovito poročanje (integrated reporting), ki jo poganja skupina večjih globalnih družb, koordinira pa IIRC (International Integrated Reporting Council, www.theiirc.org). Zato smo v slovenskem prostoru prvi, ki razvijamo model celovitega poročanja, takega, ki bo z enotno metodologijo opisal ekonomske in tudi družbene vplive organizacije na okolje. Celovito poročanje vključuje združevanje (integriranje) finančnih in nefinančnih podatkov, torej okoljskih, družbenih in upravljavskih rezultatov poslovanja.

Storitev celovitega poročanja vključuje svetovalske in izvedbene dejavnosti poročanja in upravljanja organizacije. S takim poročanjem se transparentno prikaže odnos med strategijo podjetja, njegovim upravljanjem in poslovnim modelom, predstavijo se vplivi in medsebojne povezave pomembnih priložnosti, tveganj in delovanja v celotni vrednostni verigi.

Vsak trg ima svoje posebnosti, mnoge od njih so nenapisane, mikrokulturne in mikrolokalne. V Consensusu tujim podjetjem uredimo pogled na pokrajino, v katero vstopajo, in hkrati operacionaliziramo sami ali s partnerji strokovnjaki na posameznih področij zahteve, ki jih je treba izpolniti ob vstopu. S tem se izpolni temeljni pogoj za vstop: trdna povezava med formalnimi zahtevami (pravne, upravne, administrativne) in neformalnimi, ki zadevajo način, kako se v Sloveniji izvaja posel.

Poslovni modeli so motor delovanja ne le gospodarskih družb, temveč prav vsake organizacije od posameznika do mesta, regije ali države. V Consensusu obvladujemo način, kako priti do vsebine načrta in hkrati do soglasja ključnih deležnikov razvoja ne glede na vrsto organizacije. Ne le regionalni centri razvoja, ki nimajo vzvodov za vsiljevanje poslovnih modelov svojim prebivalcem, celo gospodarske družbe lahko uspejo le, če zaposleni poslovni model ne le razumejo, ampak ga živijo.

Consesus je razvil in večkrat uporabil metodo, ki poveže analizo stanja, pripravo razvojnih idej in operacionalizacijo idej v strateškem načrtu z vključevanjem ključnih deležnikov regionalnega razvoja. Končni rezultat ni le načrt, ampak predvsem motivirana skupina izvajalcev okoli tega načrta.

Consensus je družba, ki je usmerjena v aktiviranje potencialov. Standardni model znamčenja, kot podlaga (genska zasnova) identificiranja in aktiviranja potencialov vsake organizacije, pa naj bo to gospodarska družba, neprofitna organizacija, mesto, regija ali država, omogoča jasno definiran in nadzorovan proces določanja identitete (bistva) produkta, storitve, organizacije, mesta, regije ali države. Bogate izkušnje na vseh teh ravneh so v trdno oporo vsem, ki imajo to srečo, da skupaj oblikujemo prihodnost.

Naj gre za razvoj novih produktov ali storitev, za dograjevanje obstoječih ali oblikovanje potencialov za nove vlagatelje, pri vsem tem je Consensus s svojim preprostim in ponovljivim modelom neponovljiv.

Svetovalni model coachinga temelji na izhodišču, da coach pomaga stranki najti njene notranje vire in moči, ki jih potrebuje na poti od trenutnega do želenega stanja. Stranko torej pelje iz stanja »kjer je sedaj« v stanje »kjer želi biti«.

Proces coachinga  v večini primerov poteka skozi faze opredelitve želenega cilja posameznika, oblikovanja konkretne definicije posameznikovega cilja, oblikovanje vizije, kako bi bilo mogoče doseči opredeljeni cilj, oceno, kako velik je razkorak med tem, kar posameznik želi doseči in tem, kar dosega v danem trenutku, izdelavo načrta za premostitev tega koraka, izpeljavo načrta in zagotavljanje potrebne podpore.

Poslovni coaching

V Consensusu se osredotočamo predvsem na področje poslovnega coachinga in pri tem sledimo metodologiji štirih faz,  ki jih priporoča International Coach Federation.  Prva faza je ustvarjanje partnerskega odnosa, v kateri se srečamo z vodstvom in opravimo analizo potreb oziroma oceno stanja in določimo protokol med coachem in stranko. Druga stopnja vključuje akcijsko načrtovanje, v kateri ugotavljamo vrednote, vizije in cilje ter razvijemo strategijo in akcijski načrt za dosego  zastavljenih ciljev. Tretja faza  je sklenitev coaching kroga, v katerem  skozi coaching srečanja vrednotimo in spremljamo napredek in doseganje ciljev ter podajamo povratna sporočila o zaznanih vzorcih, omejujočih prepričanjih ter pripravljamo akcijske načrte do naslednjega srečanja.  Peta faza je faza evalvacije in zagotavljanja ohranjanje doseženih rezultatov, veščin in koristi procesa coachinga.

Kdaj naj se organizacije odločajo za  coaching?

V poslovnem coachingu  ločimo med dvema kategorijama, ki sta  osnovi za določanje ključnih področij za izvajanje programa coachinga: coaching zaposlenih in coaching vodstvenega kadra.

Potrebe obojih se v procesu coachinga razlikujejo. Potrebe zaposlenih se med drugim večinoma nanašajo na veščine obvladovanja časa, razvoj kariere, ravnotežje med poslovnim in osebnim življenjem, veščin za timsko delo, veščin za prevzemanja pobud in veščin reševanja konfliktov.  Coaching program za vodilni kader pa  v največji meri izhaja iz potreb obvladovanja veščin vodenja, delegiranja nalog, veščin za preprečevanje stresa, veščin za osebno odličnost in tehnično obvladovanje nalog ter veščin obvladovanja sprememb.

Coaching v Consensusu izvaja Darinka Pek Drapal, direktorica in svetovalka, ki je junija 2016 uspešno zaključila enoletno izobraževanje za coacha na Glotti Novi in pridobila certifikat, ki ga podeljuje International Coach Federation (www.coachfederation.org).