Na področju nefinančnega poročanja se je skozi leta razvilo več standardov, kar podjetjem, ki se odločajo za trajnostna poročila, poraja različna vprašanja, kot na primer kateri standard uporabiti na začetku, kako se standardi med seboj razlikujejo, ali obstajajo standardi, ki so tudi uradno sprejeti in podobno. V Consensusu že vrsto let sledimo razvoju trajnostnega poročanja in podjetjem svetujemo tako pri izbiri, kot pri implementaciji in razumevanju razvoja. Poznavanje sprememb je za podjetja skoraj nujno, saj so novitete pogosto povezane s permutacijami zbiranja podatkov, kar lahko pomeni precejšnje prilagoditve, še bolj pa k prilagoditvam sili razvoj novih področji poročanja. Skrbno poznavanje standardov in sledenje tendenc na drugi strani poenostavlja izvedbo prihodnjih aktivnosti, zato se tokrat osredotočamo na pregled trenutnega pestrega dogajanja na področja poročanja, kjer so v teku vsaj trije večji premiki.

Prva sprememba je povezovanje organizacij SASB (Sustainability Accounting Standards Board) in IIRC (International Integrated Reporting Council) v Value Reporting Fundation, kar pomeni celovitejši pristop poročanja za podjetja. Medtem ko SASB predstavlja bolj strukturirano razkrivanje podatkov z jasno določenimi zahtevami pa IIRC, ki deluje po principih The International <IR> Framework in Integrated Thinking Principles gradi predvsem na holizmu in skuša ustvarjanje vrednosti v podjetju zreti skozi bistvenost, šest ključnih kapitalov in njihovo prepletenost.

Poleg opisanega trenutno poteka tudi širša konsolidacija pomembnejših standardov poročanja pod okriljem ISSB (International Sustainability Standards Board), nad katerim bdi IFRS Fundation (International Financial Reporting Standards Foundation). Ob zadnji organizaciji in Value Reporting Fundation je v konsolidacijo tesneje vključen še CDSB (Climate Disclosure Standards Board),  sodelovanju sta pridružena tudi GRI (Global Reporting Initiative) in CDP, v določenem obsegu pa tudi TCFD (Task Force on Climate-related Financial Disclosures).  Kot posledica opisanih povezovanj sta bila maja 2022 objavljena prva osnutka dveh novih standardov IFRS-S, ki ju je do 29. julija 2022 možno tudi javno komentirati – več na tej povezavi. 

Tretji potekajoči premik se dogaja na ravni EU, kjer organizacija EFRAG na podlagi predloga direktive CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive) oblikuje bodoči evropski standard ESRS. Pri pisanju standarda, ki poteka zelo transparentno in se lahko s predlogi pridruži skorajda vsakdo, sodelujejo tudi nekatere od zgoraj omenjenih mednarodnih organizacij, tako da je pričakovati, da bo tudi EU standard podoben že poznanim in bo verjetno v prihodnje možno opazovati tudi tesnejše povezovanje.

Na področju nefinančnega poročanja smo v obdobju pestrega dogajanja, ki ga v Consensusu budno spremljamo, zato, da bomo našim naročnikom še naprej nudili najboljše storitve. Jasno je, da bodo organizacije, ki so bolj povezovalne in delijo širšo mrežo lahko oblikovale boljše produkte in tudi tukaj velja, da se ne gre prepuščati naključjem. Izbira pravega načina poročanja je za podjetja izjemnega pomena, saj nam poročilo ob slikanju preteklosti, nakazuje tudi slabosti in pomanjkljivosti, predvsem pa priložnosti.

Enega od konkretnejših odgovorov na vprašanja v uvodu pa lahko ne glede na dogajanje podamo že sedaj. Namreč, če se sprašujete, kdaj pričeti s trajnostnim poročanjem, ki bo mimogrede po EU direktivi CSRD obvezno za večji krog podjetji, potem je odgovor že nekaj časa konstanten: »Zdaj«. Ker je prihodnost že danes trajnostna.